V streljanju v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, več kot deset pa je bilo ranjenih. Po poročanju naj bi strelec, identificiran kot Robin Westman, imel tri pištole, na eni pa je pisalo 'Ubij Donalda Trumpa'. Westman je po streljanju, v katerem je bilo ranjenih 14 otrok, storil samomor. Župan Jacob Frey je izrazil ogorčenje nad odzivi, ki so se omejili na 'misli in molitve'.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v priporni center v Brooklynu, njegova soproga pa je prav tako v priporu. Po aretaciji je ameriška stran napovedala, da bo začasno upravljala Venezuelo.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so iz zapora v Brooklynu s helikopterjem in oklepnimi vozili prepeljali na zvezno sodišče na Manhattnu. V New Yorku sta bila pridržana od sobote, obtožena sta trgovine z drogami. Švica je zamrznila sredstva Nicolása Madura.

Pojavili so se različni mirovni načrti za Ukrajino, vključno s Trumpovim načrtom, ki naj bi v Moskvi sprva naletel na previdno pozitiven odziv. Vendar pa je iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei kritiziral Trumpa zaradi neizpolnjene obljube o končanju vojne. Medtem naj bi bili ZDA pripravljene priznati ruski nadzor nad Krimom in drugimi ukrajinskimi ozemlji kot del mirovnega dogovora. Potekajo tudi ločeni pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o alternativnih načrtih za končanje vojne.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara. Donald Trump je obsodbo označil za neupravičeno in jo primerjal s poskusom, ki so ga izvedli proti njemu. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu v Braziliji. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo Bolsonara, ki je bil spoznan za krivega organiziranja kriminalne združbe.

Izraelski Kneset je potrdil nadaljnje korake pri sprejemanju zakona, ki bi omogočil izrek smrtne kazni palestinskim zapornikom. Hkrati je Španija prepovedala prevoz orožja in vojaške opreme za Izrael preko svojih letalskih in pomorskih baz. Avstralija pa razmišlja o priznanju Palestine, kar bi lahko vplivalo na notranjo kohezijo avstralske družbe.

Objavljeni so bili novi pozivi k zaustavitvi genocida v Gazi, obtožbe o sokrivdi Zahoda pri tem in širjenju antisemitizma v Evropi. Pediatra Abu Safiya, ki je bil ujet med izraelskim napadom na bolnišnico Kamal Adwan, se sooča s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Elena Basile trdi, da Zahod poskuša spremeniti zgodovino Bližnjega vzhoda, korenine Hamasa pa izvirajo iz okupacije Izraela.

Kljub prizadevanjem ZDA in Izraela, raketni napadi iz Jemna na Izrael v podporo Palestini in proti vojni v Gazi se nadaljujejo. Gibanje Ansar Alah (Huti) ostaja ključni del odporniške osi. Hkrati je izraelski general v pokoju Doron Almog odpovedal načrtovani obisk v Južni Afriki zaradi strahu pred aretacijo zaradi obtožb o vojnih zločinih.

Izrael se je znašel v paniki zaradi uhajanja videoposnetka, ki prikazuje domnevno spolno zlorabo palestinskega zapornika s strani izraelskih vojakov. Premier Netanyahu je izrazil zaskrbljenost, da to predstavlja najresnejši napad na odnose z javnostjo, ki ga je Izrael doživel od svoje ustanovitve. Nacionalni varnostni minister Itamar Ben-Gvir je vojake označil za heroje.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel zakon, ki vladi omogoča zapiranje tujih medijev in blokiranje oddaj, hkrati pa je podprl predlog o smrtni kazni za palestinske zapornike. Vzporedno s tem se pojavljajo pričevanja o mučenju in posilstvih v izraelskih zaporih. Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA) opozarja na porast nasilja doselencev nad Palestinci na Zahodnem bregu. Medtem se v mednarodni civilni družbi krepi prepričanje, da Izrael v Gazi izvaja genocid, na kar opozarjajo tudi v časniku Jerusalem Post.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil sporno zakonodajo, ki omogoča usmrtitev palestinskih zapornikov, kar je sprožilo burno razpravo. Hkrati pa se zdi, da se Gaza nagiba k de facto delitvi med Izraelom in Hamasom.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Napovedana je Global Sumud Flotilla z več kot 50 ladjami, ki bo poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč. Organizacija Reporterji brez meja in številni mediji pozivajo k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje novinarske ekipe. Strokovnjaki ZN poročajo o prisilnih izginotjih Palestincev v centrih za razdeljevanje pomoči v Gazi. Izraelske sile so nadaljevale z bombardiranjem Gaze, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 71 Palestincev. António Guterres je obsodil izraelsko obleganje Gaze in opozoril na uničujoče posledice za civiliste.

Po poročilih naj bi Donald Trump venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru zagotovil varnost za njega in njegovo družino, če zapustijo državo. Trump naj bi Maduru tudi postavil ultimat za odstop do 28. novembra, vendar ga je Maduro zavrnil. ZDA bodo nadaljevale z deportacijami nezakonitih migrantov v Venezuelo, kljub Trumpovi izjavi, da bi morali zračni prostor te države obravnavati kot zaprt.

Nemško-palestinski državljan Qassem Massri je vložil tožbo proti nemški vladi zaradi prodaje orožja Izraelu, ki naj bi uničilo življenje njegovi družini v Gazi. Massri želi s tožbo doseči, da bi lahko pogledal svojo družino v oči in da nihče ne bi mogel trditi, da ni vedel za dogajanje. Hkrati pa je predstavnica Hamasa dejala, da je svet priča izraelskim napadom v Gazi in da je to zmaga, kljub trpljenju in izgubi popularnosti v Gazi.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi vpletenosti v "zločinsko organizacijo" in načrtovanja državnega udara po izgubljenih volitvah leta 2022. Obsodba je naletela na ostro kritiko v ZDA. Medtem pa je Zbigniew Ziobro, podpredsednik stranke PiS, na platformi X komentiral smrt Charlieja Kirka, aktivista, povezanega z Donaldom Trumpom, ki je bil ustreljen v ZDA. Ziobro je to primerjal s preganjanjem duhovnikov na Poljskem.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil hišni pripor nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Odvzeli so mu tudi mobilni telefon. Odrejen je bil zaradi kršitev omejitev, ko so ga družinski člani in podporniki objavljali na družbenih medijih. Bolsonaro je v ponedeljek zvečer pristal v hišnem priporu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina Alexa Sorosa po zakonu RICO (Racketeer Influenced and Corrupt Organizations Act) zaradi njunega financiranja nasilnih protestov in drugih dejavnosti v Združenih državah Amerike. Trump ju je označil za "psihopata" in dejal, da ne bo dovolil, da "lunatiki raztrgajo Ameriko". Obtožuje ju, da podpirata nasilne proteste in ustvarjata politično zmedo po vsej Ameriki. Hkrati pa poročila navajajo, da je fundacija Gates prekinila vezi s svetovalnim podjetjem Arabella Advisors.

Alberto Núñez Feijóo je obsodil 'kršitve' Izraela v Gazi, vendar se je izognil izrazu genocid. Jeremy Corbyn je kritiziral neuspeh Labourske stranke in pozval k preobratu. Objavljen je bil poziv parlamentarcem, naj se uprejo izraelskemu in ameriškemu nasilju ter podpirajo mir. V Londonu so se zbrali podporniki protestnikov za Palestino pred sodiščem, ki so se izrekli za nedolžne.

Donald Trump je nadaljeval z odpuščanjem domnevno pristranskih uradnikov. Opozoril je Kanado, da bo ogrozila trgovinski sporazum z ZDA, če bo priznala Palestino kot državo. Domači časopis je kritiziral Kari Lake. Trump je prevzel največjo mrežo priseljenskih zaporov v zgodovini ZDA od svojega predhodnika Bidna.

Poljska prokuratura je sprožila preiskavo o sabotažah na železniški infrastrukturi, ki jih obravnava kot teroristična dejanja, storjena v korist tujih obveščevalnih služb. Preiskava se nanaša na poškodbe na progi Varšava–Lublin, vključno z uporabo eksplozivov. Premier Donald Tusk je razkril, da so storilci povezani z ruskimi službami. V Sloveniji so prav tako zabeležili incident na železniški progi Celje-Velenje, kjer so našli ovire na progi, kar je povzročilo prekinitev prometa.

Donald Trump je pozval k obtožbi Georgea Sorosa in njegovega sina po protikorupcijskih zakonih, pri čemer jima očita podporo nasilnim protestom. Hkrati naj bi Trumpova administracija razmišljala o uvedbi sankcij proti uradnikom Evropske unije in njenih članic, ki so odgovorni za izvajanje Zakona o digitalnih storitvah (DSA).

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Posebno sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešila med zatrtjem študentske vstaje lani. Ta je terjala več sto življenj in privedla do njenega padca po 15 letih na oblasti. Nekdanji notranji minister Asaduzzaman Khan Kamal je bil prav tako obsojen na smrt.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno zaprosil predsednika Icchaka Hercoga za pomilostitev. Netanjahu je utemeljil, da je hitra končanje korupcijskega procesa, ki teče proti njemu, nujno za »nacionalno spravo«. Dejal je, da je konec procesa, ki se je začel pred nekaj leti, v nacionalnem interesu Izraela.

Donald Trump je podpisal zakon o razkritju dosjejev Jeffreyja Epsteina in ob tem kritiziral demokrate zaradi njihovih domnevnih dolgotrajnih povezav z zlorabljalcem. Hkrati je grozil republikanskim zakonodajalcem v Indiani, ki so kljubovali njegovim ukazom. Republikanski senator v Indiani je bil že drugič v tednu dni žrtev 'swatting' napada.

Po streljanju v Washingtonu je Donald Trump odredil pregled imetnikov zelenih kart iz držav, ki vzbujajo zaskrbljenost. Kritike so se pojavile zaradi izkoriščanja dogodka za zaostrovanje imigracijske politike in zaradi "zastrašujočega demoniziranja" celotne skupine ljudi. Pojavile so se tudi informacije o težavah pri ohranjanju podpore volivcev Donaldu Trumpu, republikanskemu kandidatu pa se obeta težak izid v posebni kongresni volitvah v Tennesseeju. Hkrati pa Danska uvaja "nočno stražo", saj se Trump zanima za nakup Grenlandije.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih predsedniških volitvah. Aretacija je sprožila mednarodni odziv, saj je ameriško veleposlaništvo kritično ocenilo delovanje brazilskega sodstva. Ta dogodek zaostruje odnose med Brazilijo in ZDA, medtem ko predsednik Lula išče blažjo politiko s strani Trumpove administracije.

Michael Charles Schena, 42-letni nekdanji uslužbenec State Departmenta iz Virginije, je bil obsojen na štiri leta zapora zaradi prodaje državnih skrivnosti osebam, za katere je verjel, da delajo za Kitajsko komunistično partijo (KKP). Schena je delil zaupne informacije z osebami, ki so se pretvarjale, da so kitajski vladni uradniki.

Poljsko sodišče je zavrnilo izročitev osumljenca za sabotažo plinovoda Severni tok Nemčiji, kar naj bi ustrezalo političnim smernicam Varšave. Medtem v poljskih medijih opozarjajo, da se ob padcu podpore stranki PiS pojavljajo prispevki, ki poudarjajo moč Kaczyńskega in stranke. V Nemčiji se pojavljajo ugibanja o ustavitvi postopka proti osumljencem za sabotažo Severnega toka, kar bi rešilo zapletene poljsko-nemške odnose. Na Češkem pa se je pojavil škandal okoli kandidata za zunanjega ministra Filipa Turka zaradi njegovih homofobnih, rasističnih in ksenofobnih izjav, zaradi česar nekdanji predsednik Klaus meni, da Turek verjetno ne bo postal minister.

V Chicagu naj bi policija dobila ukaz, da ne posreduje pri napadu na agente ameriške carinske in mejne zaščite (CBP). Agenti so bili napadeni v zasedi, zaradi česar so bili prisiljeni streljati na oboroženega napadalca. Medtem je v Everettu v Washingtonu voznik Amazona ustrelil poštnega uslužbenca v obraz. Poleg tega je senatorka Tammy Duckworth ponovila že ovržene trditve o zvezanih otrocih med racijami ICE v Chicagu, medtem ko so agenti DHS zapustili poskus aretacije v Chicagu zaradi preštevilčnih protestnikov, pri čemer policija ni posredovala.

Chris Hedges na portalu Brave New Europe obtožuje Izrael etničnega čiščenja in uničevanja kulture ter zgodovine v Gazi, kar naj bi prikrilo laži, ki upravičujejo izraelsko državo. Medtem je v Izraelu policija vložila obtožnico proti moškemu, ki je od rabina zahteval dovoljenje za umor državnega tožilca.

V Washingtonu, D.C., se je nasilni kriminal zmanjšal za skoraj polovico, odkar je predsednik Donald Trump v mestu namestil zvezne vojake in organe pregona. Hkrati je Trump izrazil željo po preimenovanju ameriškega obrambnega ministrstva v Ministrstvo za vojno, kar je bila prvotna oznaka do leta 1947. Trump je dejal, da mu sedanje ime ni všeč.

Nemška vlada je sprejela predlog zakona o spremembi mednarodnih zdravstvenih predpisov (IGV), ki naj bi Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in državam pogodbenicam omogočil hitrejše in učinkovitejše odzivanje na pandemije. Hkrati naj bi ta zakon omejeval temeljne pravice državljanov. Poleg tega Nemčija zamuja z implementacijo direktive EU o kibernetski varnosti (NIS-2), kljub temu, da je rok že potekel, zaradi česar bo moral Bundestag popraviti zakon o kibernetski varnosti.

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti dvema sodnikoma in dvema tožilcema Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) zaradi njihove vloge v postopkih proti ameriškim vojakom in izraelskim uradnikom. Med sankcioniranimi je sodnica Kimbli Prost. Ozadje ukrepov je usmerjenost preiskav proti izraelski politiki.

Članki poročajo o zavračanju zahteve zvezne vlade po dostopu do osebnih podatkov prebivalcev s strani uradnikov v Kansasu. Poročajo tudi o preiskavah in racijah Trumpa nad političnimi nasprotniki. Republikanski politik je bil ujet na mikrofonu, ko je dejal, da je Donald Trump vključen v dosjeje Jeffreyja Epsteina. Poleg tega je Trump izbral kandidata za pomoč pri vodenju FBI-ja, ki je v preteklosti preganjal vplivne demokrate.

Donald Trump je razglasil 60-dnevno premirje med Izraelom in Hamasom, ki so ga posredovale ZDA s pomočjo Katarja in Egipta. Hamas naj bi zahteval jamstva za trajni mir in izključil predajo orožja. Medtem je Trump odredil izplačilo plač ameriškim vojakom kljub zaustavitvi vlade in obtožil demokrate, da so povzročili zaustavitev. Pojavile so se tudi informacije o njegovih preteklih ukazih za usmrtitev ljudi na venezuelski ribiški ladji.

V Izraelu so aretirali nekdanjega vojaškega tožilca zaradi razkritja dokazov o domnevnih vojnih zločinih izraelske vojske (IDF) nad Palestinci. Po navedbah naj bi video razkrival, da so vojaki skupinsko posiljevali palestinske zapornike. Premier Benjamin Netanjahu, ki je sam pod obtožnico, je vojaškega odvetnika zaprl zaradi razkritja nasilnih zlorab IDF nad Palestinci.

Honduraški tožilec je izdal mednarodno tiralico za nekdanjim predsednikom Juanom Orlandom Hernándezom, le nekaj dni po tem, ko ga je pomilostil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Hernández je bil v ZDA obsojen zaradi trgovine s kokainom in orožjem. Ta poteza se dogaja v času tesnih volitev v Hondurasu, kjer vodi pro-poslovni konservativec, vladajoča levica pa si prizadeva za razveljavitev glasovanja. Primer izpostavlja, kako trgovina z drogami, migracije in ameriška politika vplivajo na Honduras.

Donald Trump je sprožil postopke deportacije za več deset tisoč nezakonitih tujcev. Agenti ameriške carinske in mejne zaščite so preprečili poskus kraje avtomobila v Washingtonu, D.C., medtem ko je Trump zaostroval boj proti kriminalu. Demokratski kongresnik Adam Smith je kritiziral Trumpovo federalizacijo Washingtona, D.C., kot rešitev za nasilni kriminal. Trump je pozval Cracker Barrel, naj vrne star logotip. John Bolton bi lahko kršil nacionalno varnost z razkritjem zaupnih informacij v svojih spominih.

Federico Mogherini, nekdanja visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in rektorica Evropskega kolegija, je bila izpuščena pod pogojem. Aretirana je bila v povezavi s preiskavo o domnevnih kršitvah pravil konkurence v pogodbi o diplomatski akademiji. Preiskava Evropskega javnega tožilstva (EPPO) je razkrila, da so poleg Mogherinijeve vpleteni še drugi ključni akterji, vključno s Saninom in Tzegrettijem. Primer se pridružuje vrsti škandalov, ki so pretresli Evropsko unijo, kot sta Cum-Ex in Qatargate.

V Gazi je bilo ubitih najmanj 66.097 Palestincev, 168.536 pa ranjenih. Odbor za nacionalno varnost Knesseta je potrdil predlog zakona o smrtni kazni za palestinske zapornike, ki so obsojeni terorizma. Flotilja pomoči za Gazo bo v naslednjih 48 urah v živo prenašala morebitne izraelske napade.

Predsednik Trump je na srečanju z visokimi generali predstavil svojo vizijo "bojevniške" kulture v ameriški vojski, kar je sprožilo kritike strokovnjakov. Hkrati je zvezni sodnik začasno ustavil Trumpovo namestitev Nacionalne garde v Portlandu zaradi nasilja skupine Antifa. V Chicagu je bil zabeležen napad z vozilom na ICE.

V Karibih je ameriška vojska nezakonito bombardirala majhen čoln, pri čemer je umrlo vseh 11 potnikov. Medtem so bili razkriti novi detajli o domnevnem poskusu samomora Jeffreyja Epsteina v newyorškem zaporu. Poleg tega je Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) opozorilo Kalifornijo, New York in Illinois, naj sodelujejo z ICE pri deportacijah.

Županja Washingtona, Muriel Bowser, je priznala, da je povečano zvezno posredovanje pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa prispevalo k zmanjšanju kriminala v prestolnici ZDA. Bowserjeva je izrazila hvaležnost za zvezno pomoč pri zmanjševanju kriminala, še posebej pri kraji avtomobilov.